WhatsHelp Chat Button

10

 

Izbira jezika

Darilni bon

presentDarilni bon

preberi več

Hitri kontakt

ne pozabi - klic preko whats'up je brezplačen in hitrejši od tipkanja ;)
whatsapp-logo viber
GSM: +386 64 145 260 (T2)
GSM: +43 680 232 85 73 (AUT)

email: info@watersports.si
http://www.watersports.si

 

Revija Potapljač - Tenerife

Članek je bil objavljen v 116. številki Potapljaške Revije Potapljač, ki jo izdaja Slovenska potapljaška zveza, maj 2021.

S klikom na sliko se odpre povečan članek v novem oknu: 

 potapljanje tenerife potapljanje tenerife potapljanje tenerife



Tenerife

 

“Kje boš za novo leto?” se je zaslišalo iz slušalke, nekako na začetku decembra. Moje misli pa so bile takrat še svetlobna leta od misli na Božično - Novo letne praznike.

 

Dobre tri tedne kasnje, se vozimo v globoki policijski uri do skoraj 600 km oddaljenega letališča v Milanu. Polni adrenalina, saj smo redki, ki si to “upamo”. Mogoče so jutranji leti za nas malce neugodni, a….

 

…nekaj ur kasneje, po udobnem letu, pristanek na južnem letališču na Tenerife. Standardni postopek - rent-a-car, obisk trgovine s hrano in vožnja do apartmaja. Tenerife ima seveda tudi letališče na severu, ki je sloves dobilo po žalostni letalski nesreči.

 

Ime otoka, Tenerife - “otok večne pomladi”, sicer pomeni bela gora in je ime dobil po najvišjem vrhu Pico del Teide, ki je sicer najvišji vrh v celotni Španiji in se ponaša s 3718 m. Za slabega jurčka višji od našega Triglava. Vulkan šteje za tretji največji vulkan na svetu. Omenjeni vrh sigurno regulira tudi vreme na samem otoku, saj smo v času prebivanja doživeli vse - od vročega vremena, pa do snega na vrhu samem. V istem času je pobelilo tudi vrhove doma, je pa otok pretežno tropski, se pa najde predel kjer ne pade dežja in je čisto puščavski. Otok je sicer desetkrat manjši od Slovenije.

Otok je največji izmed kanarskih otokov, meji z La Gomero in Gran Canarijo. Šteje skoraj milijon prebivalcev, ki se v večini bavijo s turizmom. Le-teh je letno v povpreču okrog pet milijonov. Glavno mesto je Santa Cruz, ki se ponaša z arhitekturo, kulturo in živahnim uličnim življenjem. Mestni utrip, ki ga je potrebno doživeti.
Mogoče ima Tenerife najmanj konkretnih in naravnih in lepih plaž v primerjavi z ostalimi otoki. Moč jih je videti nekaj v umetno narejenih zalivih, s peskom iz Afrike. Ena izmed simpatičnih in umetno narejenih je Playa Abama. No tu nastajajo fotke, kot jih videvamo na Instagramu. Tudi mi smo si dali duška in komentarji - nevoščljivosti so se kar vrstili na FB. Največ pa gojijo banane, ki jih izvažajo v Anglijo.

 

Za izhodišče smo tokrat izbrali manj turistično mesto na jugu - Costa del Silencio. Za moj način potovanj vrhunski, saj se izogneš vrvežu, kot je npr. v Las Americas. Vseeno pa imaš pri roki vse, kar si poželiš. Gostinska ponudba je vrhunska, na ulici se da dobiti poleg klasičnih pic, tudi ribje zadeve in zagotovo še kaj. Sam jug je povezan z glavnim mestom z edino hitro cesto, kar precej olajša potovanje in raziskovanje otoka. Dočim celoten severni del še nima hitre ceste. Nasploh se mi je sever zdel precej manj turističen.

 

Za odkrivanje otoka priporočam najem avtomobila. Cene so toliko nizke, da o tem sploh ni dileme. V parih dneh mogoče videti celoten otok, če pa se poglobiš in želiš videti še tisto neturstično, pa vzame več časa. Razni vodiči in zapiski na interenetu dajo popotniku dovolj idej kaj si ogledat.

Zanimivo pa se mi je zdelo tudi ti. hajkanje, saj je bilo ob glavni cesti označeno veliko peš poti. Tokrat sem ta del izpustil, a vseeno internet ponuja mape označenih poti, prilagojene želji popotnika. Za kolesarje, so ceste sigurno pravi raj, saj se razprostirajo med fantastično naravo, se strmo vzpenjajo, na vrhu doživiš fantastičen razgled in potem strmo vijugajo proti morju. Samo doživetje so tudi pisane hišice, različnih barv in postavljene na včasih nenavanih mestih.

 

Na poti proti Los Gigantes se je nujno ustaviti na vrhu ceste. Mirador Archipenque je mala kavarna s spominki in fantastičnem razgledom na hribovje Los gigantes, široko morje, kot tudi turistično vasico Puerto de Santiago pod njo. Los Gigantes, ki se sicer nahaja na zahodni obali, smo si uspeli ogledati samo iz zaliva, saj v času obiska čolni niso vozili na oglede, žal. Gre za ogromno formacijo skal, ki se dvigajo 500-800 m nad morjem. Samo ime pa izhaja iz besede "The Giants”. Los Gigantes je ena od najbolj obiskanih turističnih lokacij na otoku samem.

Od tu nadaljujemo po poti do hribovske vasice Santiago Del Teide z znamenito belo cerkvico. Ovinkasta pot, pisana, potrebno se je večkrat ustaviti, saj razgledi ne razočarajo. Zelo jasno se je videl sosednji otok La Gomera, a imeli smo srečo, saj je bil jasen dan. Pravi balzam za motoriste in vse željne ovinkov.

Od Santiaga Del Teide pa za moje pojme poteka najbolj fanstastična in idilična cesta do mesteca Masca. Posebnost ceste je, da je ozka in vijugasta. Razgled ves čas na morje in zeleno-rjavo, pisano hribovje, cesta sama pa je obdana z rumenimi stebrički, ki obvarujejo morebitnega prehitrega voznika, da bi zgrmel v prepad. Vasica Masca, bi jo lahko poimenoval - najlepša vas na Tenerifih. Za dodatno predstavo pa le vpiši v youtube besedo Masca in vidiš kar nekaj zadetkov, tudi posnetek te idilične poti. Vsekakor še boljša varianta, pa je, da te dragi bralec z mojim zapisom pripeljem do tega, da se odpraviš sam na Tenerife. Če ne v lastni režiji, pa lahko v moji, saj organiziram podobne potapljaške izlete.

Drugo dobro izhodišče iz vasice Santiago Del Teide in prav tako idilična pot pa poteka na sever. Fantastičen pogled na dolino pred teboj. Belo-modro morje, ki je v tem času butalo v obalo. Vmes je dovolj opcij za ustaviti vozilo in napraviti nepozabne fotografije. V hrib, nad in pod cesto pa so zanimive hiše, ki so zgrajene prav nenavadno. Ob pogledu nanje, imaš občutek, da se bodo zdaj, zdaj zakotalicale proti morju.
Obvezen ogled mesteca Garachico, ki je sicer leta 1706 doživel hud “napad” lave. Kar pomeni, da je bilo mestece precej porušeno. Kavica! Za to mestece bi lahko rekel, da je najsrečnejše mesto na otoku. Vse povsod polno vrveža turistov in ponudbe zanje. Ob uživanju sončka in pitju kave prileti helikopter. Seveda nas zanima kaj se dogaja? Zaženemo se proti morju, kjer kljub nekaj meterskim valovom vidimo potapljaški čoln in seveda potapljače. Očitno sta dva od njih prišla preblizu obale in zaradi premočnega vetra je izhod ob visokih valovih nemogoč. Kako se je razpletlo žal nismo uspeli dočakati. 

Nadaljevanje poti proti vzhodu. Ob poti se vstavimo še v lokalni restavraciji Guachinche Barranco Ruiz in si za 9 € privoščimo fanstastične Gambes de Tapas. Tapasi so poznani po celotni Španiji, kot prigrizek pri pijači. Nič čudno, da so tukaj španke malenkost bolj zaobljene v zadnjice. Še vedno lepo za pogledati, a vidi se delo tapasov ;)
Za obisk glavnega mesta je en dan premalo. Toliko zanimivih stvari za videti, seveda pa je vedno prisotno ogromno domačinov, kot turistov. Da ne bom predolg bi ta del izpustil. 


Iz glavnega mesta se nato spustimo nazaj proti jugu do začetne točke. 

Na zemljevid prijetnih lokacij Tenerifov bi na jugu dodal simpatično vasico Abades z prijetno plažo Plata de Los Abriguitos. Kulinarika v restavraciji na plaži Amichi se sigurno izplača. Poležavanje na omenjeni plaži pa prav tako. Gobavost je v 30-40 letih prejšnjega stoletja doletela tudi to otočje. Odločili so se zgraditi sanatorij, cerkev, krematorij in še nekaj stavb. Projekt ni nikoli zaživel in je še vedno tam. Danes vse skupaj zgleda kot kup ruševin. 


Za ljubitelje surfanja pa je sigurno streljaj od letališča, skrito za vulkansko goro La Montaña Roja, plaža z istim imenom. Tam je videti že z letala obilico surferjev, ki se učijo ali že obvladajo jahati valove. Seveda surfanje je razširjeno po celem otoku, a ta je res na specifični in idilični lokaciji.

Za raziskovanje Tenerifov bodo kratke hlače in majica tudi v februarju dovolj. Seveda pa plastenka vode in sončna krema za večji užitek.

 

 

Potapljanje na Tenerifih

 

Tudi tokrat je bilo potapljanje organizirano v lastni režiji. Mogoče se je prve dni izgledalo potapljanje iz obale pravzaprav skoraj nemogoče, a kasneje ugotovim, da ne zaostaja za potopi s čolna. Prednačijo ti. speed boati, čeprav na kratke razdalje. A tistih 150KM motorji res potegnejo izza ovinek. Kakor sem že omenil imajo Tenerifi manj plaž, kar je posledica grdih in ostrih klifov, preko katerih je težko priti z potapljaškim setom v morje.


Prve potope smo naredili kar v vasici kjer smo živeli, na lokaciji Montaña Amarilla. Lokacija (rumena gora) je ime dobila po rumeni gori, ki pravzaprav obdaja celotno potapljaško lokacijo. Na njej je možno srečati poleg znanih kanarskih podvodnih prebivalcev - angel shark, sting ray bilo mogoče srečati tudi guitar shark. Za mene definitivno prava izkušnja, pa tudi debata z lokalnimi potapljači je pripelajala do tega, da imam dobro oko in pravo srečo. Marsikateri od njih se potaplja preko 10 let na kanarskih otokih in ni imel sreče se srečati z njim. Lokacija je sicer zaščitena, zato je tudi favna in flora bogata. Zanimiv pa je podvodni teren, ki počasi pada. Čisto zadaj do 25m, pred tem pa do 18m. Tako je lokacija res za vse potapljaške kategorije. Sama zgradba kamenin, pa je v večini sredi belega peska, ogromne skale, ki so sicer nastale z bruhanjem lave. Vseeno pisano, da se tudi hobitnice imajo kam skriti.

 

Potope s čolnom pa sem naredil na lokacijah Los Chuchos / Stingray City in Los Champiñones /Canyons. Pri teh potopih me je blazno motilo, da so vodiči hranili stingraye, eagraye in preostale prebivalce s preostanki rib, ki so jih dobili v ribarnici. Res, da je bilo mogoče videti bolj prijazne “stringraye”, saj so plavali ves čas za nami, a to je kot živalski vrt. Drugačna izkušnja, za primerjavo z mojim robinzonskim potapljanjem. Slednja lokacija je ime dobila po obliki kamnitih formacij, ki jih je moč videti na potopu. Sama vulkanska pokrajina tvori dramatično plavanje skozi luknje. Srečanje s tunami pa je bilo čisto nepričakovano.

V mali simpatični vasici Palm Mar, sem šele kasneje ugotovil, da je streljaj od obale ogromna ribja farma. Kar seveda pomeni, da se spodaj nahajajo takšni in drugačni morski psi, kot tudi ostala bitja nad 1,5 m dolžine. V sami bližini je tudi La Cueva de los Camarones, ki pa sem jo tokrat izpustil, saj nisem imel s seboj opreme za jamske potope. Po pripovedovanju pa izredno zahtevna jama. Ampak zmeraj mora ostati še kaj za naslednji “trip”.

 

V lokalni potapljaški skupnosti vedno izveš za kakšne lokalne zanimivosti in lokacija El Balito / Old Sardine Factory je sigurno ena izmed njih. Lokacija bogata s podvodnim življenjem, za dodatek pa  nekaj fantastičnih kavern, skozi katere se da plavati. Barva svetlobe sonca seveda naredi svoje, kot tudi zanimive strukture ognjeniških kamnov pod vodo. Zunaj pa naselje ciganov, ki so nas takoj prišli pogledat, saj gotovo tja ne zaide prav veliko turistov.

 

Od nemca, ki že veliko let živi na Tenerifih pa sem izvedel za TOP potapljaško lokacijo, ki je sicer štriri-kraka kaverna, največje globine 12 m, Cueva de los Cerebros. Jama je dodobra skrita in moraš imeti na začetku malce sreče, da jo najdeš. Ni vidna iz kopnega, čeprav ima enega od vhodov tudi iz kopnega, drugega pa pod morjem. Vseeno pa skriva prebivalce, kot so črni stringrayi, mali rdeči Flaming Reef Lobsterji in pa kar nekaj velikanskih jastogov. Le-te je bilo užitek fotografirati, saj so z veseljem pozirali. Njihove dolge antene pa “udarjale” po bliskavici in fotoaparatu. Zanimivo, da starejši inštruktor, ki je na otoku že 17 let in smo pri njem dobivali jeklenke o tej in še marsikateri lokaciji ni imel pojma.

 

Alcala pa je mala ribiška vasica, s simpatično plažo polno domačinov. Gostinske ponudbe se ne manjka. Potapljaška lokacija je dokaj enostavna, a sem se pride izključno za potapljanje z želvami velikankami. 

 

Cueva Los Abrigos, sicer precej opevana lokacija zaradi kavern in pisanega okolja. A mene ni prav presenetila. Vseeno pa je bilo na lokaciji sami fantastično srečanje s hipji, ki še živijo. Tukaj so v nadvodnih jamah naredili prava prebivališča. Očitno je tradicija iz šestdesetih let na tem otoku še izredno živa. Ekipa, ki je bila trenutno tam, prihaja iz celega sveta in so bili nadvse prijazni. Seveda pa sta akustična kitara in vonj trave ves čas prisotna.

 

Las Eras je med drugimi tudi ena boljših lokacij na Tenerifih. Dostopna je iz zaliva in sicer v smeri levo. Teren počasi pada do 25 m. Ampak že na globini 12 m je videti res ogromne skupine barakud. Tako doživetje je moč videti na vsakem potopu, kar da vedeti, da so vedno tam. Ob povratku pa glej ga, prijetno presenečenje na 12 m. Podolgovata napol odprta jama - kaverna. Vsekakor bi ji rekli kaverna. Zunanja svetloba pronica v notranjost in skoraj 80 m dolg rov privabi obilico podvodnega življenja. Raj za fotografa. Lokacija prav za vse potapljaške kategorije in ponoviti tak potop sploh ni problem.

 

Lokacija Punta Prieta je za moje pojme zmagovalka lokacij na Tenerifih. Zelo skrita lokacija, za katero raziskovanje je šlo en cel dan, a uspeh je bil poplačan. Mala ozka cesta, ki se konča tik pred morjem. Zalivček, ki omogoča vstop potapljačem tudi ob valovitem vremenu. Nato pa počasi padajoča stena na desno, vse dol do 36 m. Vmes pa bi rekli: ni-da-ni. Bogat podvodni svet in ura potapljanja, ter fotografiranja kar mine. Glavna atrakcija je seveda spodaj, ko se stena prevesi, le-ta je v obliki črke T. Spodaj pod previsom je velika jama, v njej pa kot vedno obilica stingrayov. Žal kaj hitro nedekompresijki čas na tej globini kliče k plitvini. Ampak tokrat gre pot po ogromnem polju mivke. Tam pa se kot vedno skrivajo electro rayi, strinrayi, angelsharki in še kaj. Potop, ki smo ga ponovili nekaj krat in je vedno pustil nasmeh na ustnicah ob iztopu iz vode.

V zalivu Tabaiba se nahaja potopljen El Penon wreck. Potopili so ga namenoma leta 2006, kot umetni greben - raj za potapljače. Pred tem je bila njegova funkcija, kot vlečni čoln v glavni marini Santa Cruza. Potop je res zanimiv, saj do wrecka prideš s tem, da slediš vodovodni cevi. Globina wrecka je sicer 30 m, nad njim pa ves čas kroži obilica rib. Potop dobrih petinštirideset minut hitro mine.
Okolica je drugačna na ogled, mi bi rekli, da je posejana s komunističnimi bloki iz sedemdesetih. Vseeno pa na javnem baznu popoldneve preživlja ogromno prelepih deklet. Zato površinski interval na plaži hitro mine….

 

Radazul je najpopularnejša javna plaža in obenem potapljaška lokacija zgrajena okrog stare in nove marine. Na plaži se nahajajo tudi restavracija, wc, začasno parkirišče za potapljače, da v miru zložijo opremo iz avta in pa poseben prostor za potapljače. Na mestu samem je bilo ob vsakem obisku možno spoznati obilico lokalnih potapljačev. Za Božič pa smo naredili še skupno fotografiranje z božički pod vodo, ter obvezen šampanjec. Lokacija je za vse tipe potapljanja, saj ima plitev del - za začetniške tečaje, kot tudi globji del, ki pada do 100 m. Tako, da bi tudi tehnični in rebreather potapljači prišli na svoj račun. Ne glede na dan in čas obiska, je bila plaža polna domačinov. Turisti se držijo bolj turističnih plaž in jih na srečo ni videti. Med sestavljanjem opreme smo predvsem moški del občinstva prišli na svoj račun in kaj težko se je bilo posloviti od dneva.


Opisal sem samo nekaj najbolj zanimivih lokacij, ki zaradi posebnosti v celoti iztopale od povrečnih potapljaških lokacij. Seveda potapljaških lokacij je precej več, a več kot 2-3 potope/dnevno ne gre izpeljati. Logistika in globina potopov naredi svoje. Sevedni del otoka v potpaljaškem smislu, prepuščam za naslednji obisk. Po pregledu lokacij, so te definitivno atraktivne za raziskovanje, a hkrati zaradi razmer precej zahtevne. Temperature morja so se gibale povprečno nad 20 °C, kar je bilo zadosti za 7 mm neopren in pa seveda rokavice.

 

Na Tenerife sem se poleg novoletne akcije podal še v začetku februarja, kjer sem s seboj popeljal tudi skupino slovenskih potapljačev, ki so si želeli za spremembo potapljanje na kanarcih. Njim sem organiziral tokrat izjemoma potapljanje preko lokalnega centra, saj je bil tak dogovor že od začetka. Sam pa sem izpeljal začetni potapljaški tečaj gibalno oviranega. Z Borutom sva se srečala že preteklo leto, ko je pri meni naredil prvo podvodno izkušnjo po šoli DDI, med poletno sezono na Bledu. Disabled Divers International je šola z prilagojenim programom za invalide oz. gibalno ovirane in sem postal inštruktor po tej šoli leta 2013 na Malti. Tokrat nama je bilo na Tenerifih lažje, vsaj v smislu tople vode, logistike in izbire lokacije v zimskem času. V resortu smo imeli bazen za vaje v bazenskem delu, morje pa je ponujalo zadosti lokacij, da smo vsak potop lahko izpeljali praktično drugje. Kljub vsemu ni šlo brez težav, saj Tenerife vseeno niso prilagojeni za dostop z vozički. K sreči sem imel s seboj dolgoletnega prijatelja Robija, ki nama je z Borutom velikodušno pomagal k vstopu v vodo. Nekako vse res ne more biti na hrbtu inštruktorja.

 

Obisk Tenerifov za Novo leto me ni čisto prepričal. Še vedno sem večji ljubitelj Lanzarote (med kanarskimi otoki). Tenerifi so žal vse preveč podobni po vremenu Sloveniji, mogoče preveč turistični in pravzaprav zelo preveliki. Jeseni oz. čez naslednjo zimo pa ni izključena možnost, da se prestavim na kanarske otoke in še eno zimo prebijem na toplem. Snega ne maram ;)

 

Matjaž Repnik, je inštruktor rekreativnega, tehničnega, jamskega potapljanja in svetovni popotnik.

FaLang translation system by Faboba

PADI

PADI ver bw Adobt a dive site 
padi tec rec logo new

 

Potapljaško Zavarovanje

aquamed





Splošne informacije

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

  I accept cookies from this site.
EU Cookie Directive Module Information