WhatsHelp Chat Button

10

 

Izbira jezika

Darilni bon

presentDarilni bon

preberi več

Hitri kontakt

ne pozabi - klic preko whats'up je brezplačen in hitrejši od tipkanja ;)
whatsapp-logo viber
GSM: +386 64 145 260 (T2)
GSM: +43 680 232 85 73 (AUT)

email: info@watersports.si
http://www.watersports.si

 

Revija Potapljač - solo potapljanje - Matjaž Repnik

Članek je bil objavljen v 105. številki Potapljaške Revije Potapljač, ki jo izdaja Slovenska potapljaška zveza, 2019.

S klikom na sliko se odpre povečan članek v novem oknu: 

solo potapljanje 1  solo potapljanje 2

          

 

Danes sedim na plaži Ande, otoku Bohol in gledam sosednji potapljaški center. Mlad par okrog 24, ki se trudi sestaviti potapljaško opremo, a jeklenka in jopič nikakor ne prideta skupaj. Se samo zasmejim ... No, blondinka je simpatična, bi ji šel celo pomagat z nasveti, a kaj le-to je del začetnega potapljaškega tečaja. Sigurno sta ga preplonkala ...


Ni skrivnost, da sem se zadnjo zimo skupaj s pticami selivkami preselil za šest mesecev na Filipine, kjer vodim potapljaški center. Sprva je bila ideja spisati nekaj o Filipinih samih, a preveč enakih člankov postane enostavno dolgočasno.

Namen tega članka je čisto izobraževalen, saj se večina potapljačev strinja, da je znanje osnova dobrega potapljača in varnega potapljanja.

Prav tako ni skrivnost, da sem poleg potapljanja navdušen podvodni fotograf, za enkrat samo z kompaktno kamero. Kaj kmalu sem ugotovil, da me zanima resna fotografija, čeprav kompakt in skupinski potopi ne gredo skupaj. Bila je sobota, ko me kliče sopotapljačica, da ima vročino. Najin plan je bil potapljanje in raziskovanje lokacij okrog Kamenjaka. Avto napolnjen z opremo že od petka zvečer, apartma vplačan, ...

... začel sem se solo potapljati. Fotografije so nastajale in globina je bila 30m. Takrat sem se prvič predramil, kaj pa če ... regulator odpove? Če gre nekaj narobe! Če ... če ... če. Še danes me zmrazi ...

Še nekaj let nazaj žal nisem zasledil kaj konkretnega spisanega o pravem in varnem solo potapljanju. V zadnjih dveh letih pa se solo potapljanje precej promovira, še posebno s strani PADI, kot bi kdo rekel - čisto skregano s filozofijo največje potapljaške organizacije na svetu. Povzeto po začetnem potapljaškem tečaju: potapljamo se namreč vedno v parih ali troje. A moramo vseeno razumeti, da filozofija potapljanja v parih sega v čas dinozavrov, ko se je pričelo učiti prve potapljače in izdajati prve potapljaške certifikacije.

Naslednji solo poizkus je bil zopet slovenska varianta z malo gasilsko jeklenko in regulatorjem z vsemi cevmi. Kakšna neumnost!

Fotografija mi ni dala miru ... Odločil sem se za PADI specialnost solo potapljanja (angl. Self-Reliant diver). Od te točke dalje je moje mnenje le, da pravo znanje prinese pravo varnost. Brez specialnosti same in naučenih trikov s strani inštruktorja je solo potapljanje vse prej kot varno. Specialnost solo potapljanja pa od lani tudi sam z veseljem poučujem na Bledu in interes je res velik v primerjavi z drugimi tečaji ter specialnostmi. Sama specialnost solo potapljanja je zanimiva sama posebej, prav tako pa je bolj tehnično naravnana. Priznam tudi sam sem se potapljal nevarno, kar ni prav, in sem vesel, da sem se pravi čas zdramil, zbudil!

Danes obstaja poleg nekaj dobrih knjig in ostalih materialov tudi Facebook skupina na to temo. Priporočam obisk te skupine po opravljeni specialnosti, saj se izmenjuje veliko mnenj, kot tudi negativnih izkušenj. Na napakah drugih pa se sami lahko precej naučimo, kajne? Pogoj za varnost pa je seveda jasno mnenje v glavi, opravljena specialnost, pridobljeno znanje s strani izkušenega inštruktorja in varna oprema.

Solo potapljanje ni za vsakogar ima pa mesto!


Danes, po opravljenem tečaju, lahko napišem, da sem izvedel preko 300 varnih solo potopov – in nekaj prvih nevarnih (!), ob upoštevanju vsega opisanega v članku.

Kaj je solo potop?
Podobno kot vožnja kolesa, avtomobila ali skok s padalom. Tukaj na Filipinih sem spoznal simpatično Sarah iz Londona. Deklina mi je opisovala kako se je prijavila v angleško vojsko, saj jo imajo podobno kot pri nas samo profesionalno. Pa me vpraša: “Si že kdaj skočil s padalom?”, me je kar zmrazilo!
V nadaljevanju pove, da je skočila precejkrat. V začetku ji nisem verjel. Pa mi opiše celoten postopek na poligonu, nadalje pa sam skok iz letala. Pri tem so ji pomagali pri odločitvi s potiskom skozi vrata aviona. Moji dve vprašanji sta bili: “Si tulila?” in “Sigurno si prvič skočila z inštruktorjem?” Smeh.

Moje kocine pa čisto naježene!

Vse opisane aktivnosti po večini oseba dela sam - solo, če tako zapišem. Je varno? Vsekakor so mnenja različna, o tem da je to nevarno, toda tudi potapljanje v paru je včasih vse prej kot varno. Moje osebno mnenje pa je, da sem kot solo potapljač postal bolj občutljiv na potapljanje v paru; v smislu da opažam, da se veliko ljudi žal ne potaplja pravilno. Pod vodo vedno sopotapljače opozarjam na to, da smo vseeno v prvi vrsti budiji. Prav tako sem bolj pozoren, kje je moj sopotapljač, koliko ima zraka, časa, kakšna je globina in podobno. Pa vsi potapljači razmišljate tako, ko se potapljate v dvoje?

Za solo potapljanje je pomembna tudi konfiguracija opreme, sam osebno že dlje časa uporabljam sidemount konfiguracijo, ki je prav nalašč za to. V prihodnosti mogoče spišem kaj več o sidemount, ki postaja vse bolj popularen tudi v rekreativnem potapljanju. Glavno za varno opravljen solo potop sta dva ločena vira zraka / nitroxa, kar je pri sidemount samo po sebi že poskrbljeno. Sidemount je konfiguracija z dvema bočno montiranima jeklenkama / aluminijevkama na katerih se nahajata levo in desno dve ločeni prvi stopnji regulatorja. Levi regulator ima krajšo cev, nameščeno okrog vratu potapljača, na koncu pa drugo stopnjo, ki se nahaja obešena na bunge, prav tako okrog vratu. Desna cev regulatorja, dolžine 2,1 m pa se nahaja ovita okrog jeklenke / aluminijevke in v prostem času prijetno binglja na desnem D-ringu. Potapljač izmenično diha iz enega ali drugega vira zraka, ki jih menja na vsaj 35 bar ali več (zavisi alu ali Fe).

Opcija je tudi mono jeklenka na hrbtu in pa t.i. bočno montirana aluminijevka (angl. stage) s svojim regulatorjem in manometrom ali pa pony jeklenka. Glavno je, da ima drugi vir zraka prvo in drugo stopnjo in manometer, nikakor pa ne še preostalih cevi, ki visijo kot rože čez balkon. Pri stage preferiram bunge, ki vrhunsko držijo dolgo cev in drugo stopnjo regulatorja lepo ovitega okrog jeklenke.
V Sloveniji pa je zagotovo najbolj priljubljen set opreme t.i. bibe oz. dve hrbtno montirani jeklenki, skupno povezani s t.i. manifoldom ali slovensko mostičkom. Skupno s sidemount ima sistem podobno delitev zraka in prav tako dva ločena regulatorja. Desna cev je seveda prav tako dolga, njen namen je delitev zraka v primeru potapljanja v parih.
Na specialnosti sami se s tečajniki pogovorimo o različnih izvedbah opreme in individualno kaj je najbolje za tečajnika. Veliko tečajnikov pred tem sploh ni imelo možnosti videti drugih tipov opreme, kar je po eni strani čisto razumljivo.
S tem delom smo odstranili moj največji pomislek z začetka članka: kaj pa če regulator odpove?

Kaj ni solo potop!
Kot sem uvodoma napisal sem se tudi sam učil na svojih napakah in solo potapljanje ni potapljanje z eno jekenko, napol izpravnim regulatorjem in seveda potapljanje na nevarne globine, jame in kaj še. Žal prevečkrat videna praksa marsikaterega potapljača kaže ravno obratno z izgovorom, saj se ne more nič zgoditi....

Na potovanjih se večinoma poslužujemo potapljaških centrov. Tam dam dodelijo sopotapljača. Pa je on res naš pravi sopotapljač ali sva dva solo potapljača? Kaj vem o Hansu iz nemčije, kot to da je potapljač. Mu moram zaupati?

Potapljanje v potopljene objekte zaradi ozkosti prostora po katerem se sopotapljača gibata, največkrat podre filozofijo potapljanja v parih, žal!

In še so primeri, ko se potapljamo solo, čeprav mogoče nehote.

Kakšne so še zahteva pri opremi?
Priporočeni sta dve maski, osebno imam rad rezervno in pa dva ločena računalnika, v primeru da eden odpove. Zaželena je suha obleka, ki nam lahko nudi dodatno redundanco v primeru odpovedi primarnega kompenzatorja plovnosti. Ja, solo specialnost veliko idej pri opremi povzema iz tehničnega potapljanja, kar je po svoje čisto razumljivo. Le-ta se je z veliko rezerve pri vsem izkazal za precej varnega v nevarnem območju.

Lokacija!
Izbira lokacije je vsaj na začetku pomembna, saj jo je dobro poznati že vnaprej. Vsekakor solo potapljanje ni za nekoga, ki ima slabo orientacijo pod vodo, ni samozadosten in ima sam po sebi slabo plovnost! PADI standard zahteva vsaj 100 logiranih potopov in pa AOWD tečaj. Zahtevani nivo je postavljen dokaj nizko, je pa težko soditi, saj recimo sam sodim med potapljače z dobro orientacijo že od cca. 50 potopa dalje in načeloma nimam težav z le-to niti na neznanih lokacijah, ki jih z veseljem raziskujem sam ali v dvoje. Letos na Filipinih tudi pozitivno presenečenje s strani kitajskih potapljačev, ki so v potapljaških krogih označeni kot najslabši. Z AOWD in 15 logiranimi potopi lega v vodi kompletno horizontalna, plovnost pa lepa, za nekoga z malo potopi, pomeni, da vseeno deviacija ne presega pol metra, kar je super za začetnika.

Tečajnikom na začetku vedno priporočam naj izvajajo prve potope preko potapljaškega centra, naj si dobro ogledovajo kako potop poteka in ga kasneje poizkusijo ponoviti sam, kot solo potop. Pri tem pomaga tudi skica ali mapa potapljaške lokacije, ki jo je skozi potop mogoče risati na plastični slide. Le-tega inštruktorji veliko uporabljamo pod vodo za učenje tečajnikov, vse več pa ga poizkušam vpeljati sam že na AOWD tečajih pri tečajnikih samih. Prav tako je pogoj izbrati enostavno lokacijo, kot je kak padajoči zid, kjer ni potrebno vse energije porabiti za navigacijo. Npr. v Sloveniji je naš Bled dokaj enostaven za orientacijo, če se potapljač drži globin do 10m in sledi padanju obale, globje je pa zaradi termokline tako premrzlo, da potapljanje ni več v užitek. Tudi Fiesa je precej enostavna, za prvi del je mogoče uporabiti kompas, vse dokler potapljač ne pride do padajočega reefa. Od tam dalje pa je enostavno slediti na 8m globine umetnemu reefu v smeri levo ali desno. No, ogled »katrce« je obvezen. Na začetku naj potapljač GoPro in ostale podvodne kamere pusti doma, tudi svetilko, saj je prav, da je 100% skoncentriran na solo potop. Kasneje, ko osvoji osnovne lokacije, se priporoča, da se lahko loti bolj kompleksnih. Vendar nikoli čez svoje meje!

Kaj pa inštruktorji in divemastri?
Večina PRO level se potaplja - solo, le zavedamo se tega ne. Npr. inštruktor lahko popelje do štiri nepotapljače na t.i. discovery dive - prvo podvodno izkušnjo. Kdo od štirih nepotapljačev je pozoren na svojega inštruktorja ali sopotapljača?

Nekaj podobnega se žal dogaja tudi na začetnih potapljaških tečajih. Kasneje, ko se potapljači začnejo zavedati okolice okrog sebe in izpilimo plovnost do meje, da jo primerno držijo v horizontalni legi, je tudi zavedanje okolice precej lažje. V primeru težav inštruktorja pa seveda lahko ugibamo ali je kdo od njih že pripravljen na pomoč. Govorimo o OWD tečaju!

V zadnjem času opažam porast GoPro kamer oz. podobnih kitajskih ponaredkov. Seveda vsak potapljač bi rad prinesel domov ogromno terabajtov filmov in slik, čeprav dvomim, da jih kdo sploh še kdaj pogleda. Posnetki sami po sebi so itak strešeni in največkrat sploh negledljivi, ampak ok, stvar osebnega okusa. Saj vemo - brez luči so fotografije, kaj šele film, brez barv ;) Tukaj seveda govorimo o potapljanju v parih, pa se res tak potapljač potaplja v paru? Se mogoče tak potapljač sploh zaveda, da je pred njim vodja potopa, ki mu kaže potapljaške znake ali ga sprašuje o nivoju zraka v jeklenki? Kolikokrat tak potapljač sploh sam pogleda na manometer? Je tak potapljač sploh med potopom pozoren kje je njegov sopotapljač? Da o plovnosti ne bi govoril ... No pa sem zašel s teme ... Poznano? Smeh ...

Kako izgleda tečaj solo potapljanja?
Predvsem je priporočljivo, da se na tečaj prijavijo potapljači, ki so dobri v navigaciji, samostojni pod vodo, obvladajo obstoječo opremo in predvsem da imajo dobro plovnost!

Vse se začne s predavanjem, vendar za razliko od večine kvalitetnih PADI materialov v smislu videov in knjige, še ne obstaja knjiga na to temo. Žal. Po opravljenem teoretičnem delu se s tečajniki pogovarjamo o različnih tipih opreme opisane zgoraj. Vsak tečajnik tudi sestavi in pripravi regulator na stage jeklenki. Seveda gremo v vse podrobnosti, od pravega vpetja na obstoječ sistem, uporabe bungee in podobno. V kolikor je v igri uporaba bib ali sidemount je nujno, da je tečajnik vešč uporabe le-teh, sicer bo tečaj vse prej kot užitek.


Marsikateri tečajnik se prvič sreča z uporabo slide, noža, boje, kompasa in podobno. Vse je odvisno od tega, kako je bil pred tem dosleden njegov inštruktor in kaj ga je naučil skozi dve stopnji tečajev (OWD, AOWD). Sama specialnost je sestavljena iz treh potopov. Kakor sem napisal že na začetku, je dobro, da tečajniki poznajo lokacijo. Načeloma prvi potop naredimo skupaj, da se spoznajo z lokacijo, skozi dober breefing in prikazom orientirnih točk pod vodo. Vsekakor pa, da jim ni dolgčas je vse skupaj prepleteno z različnimi vajami, ki jih morajo uspešno zaključiti. Saj vemo - uspešno zaključene vaje so pogoj za opravljeno specialnost Solo potapljanja.

Naslednja dva potopa tečajnik opravi solo. Zopet mora opraviti različne vaje, tudi uporabo kompasa, navigacije, uporabo stage regulatorja in podobno. Ni mu dolgčas. Pa res tečajnik opravi solo potop?
Po potopu se s tečajniki pogovarjamo in vedno pravijo: “Matjaž vse vidi, a jaz ga nisem videl, ko sem delal vaje!”

Seveda specialnost sama je še več, kot je opisano, da ne bom dolgovezil s samimi podrobnostmi.

Zavarovanje!
Vsi vemo, da je priporočeno, da je vsak potapljač zavarovan. Žal Slovenci ne investiramo v zavarovanja, a to je druga zgodba. Po kontaktu dveh velikih potapljaških zavarovalnic DAN in Aquamed kako je z zavarovanjem Solo potopov je bil odgovor vedno pritrdilen. Ena izmed zavarovalnic je celo malenkost bolje specificirala in sicer: potapljač je zavarovan vse do mej svojega znanja, v smislu dokazil o opravljenih tečajih, ki jih lahko predloži v primeru nesreče. V bistvu pametno, saj s tem prisilijo vsakega potapljača, da vlaga nekaj energije v potapljaško znanje, kar je prav. Tudi pameten inštruktor nikoli ne zaključi z dodatnim znanjem.

Kako pa je s pravilom 50 barov v jeklenki?
Korak nazaj: na tečaju se pogovarjamo in preračunamo surface air consumption - SAC ali po naše porabo plina na površini. Iz tega znamo preračunati porabo plina glede na planiran solo potop. Kakor sem že prej omenil, se je priporočljivo potapljati na poznane lokacije, kjer so nam vnaprej znani profili potopa in potencialne nevarnosti. Poraba plina se izrazi v litrih/minuto in velja za površino. Z globino pa, kot vemo iz osnovnega potapljaškega tečaja, se poraba povečuje glede na globino.
Podobno kot veliko osnov, kot sem že napisal, je solo potapljanje povzeto po tehničnem potapljanju, kjer gre za pravilo 1/3 v smislu porabe plina - 1/3 v smeri plavanja tja, naslednja tretjina v smeri plavanja nazaj in zadnja tretjina kot rezerva. Obstajajo še drugi načini preračunavanja, ki se jih dotaknemo skozi specialnost samo. Zakaj plina, ker se včasih potapljamo z Nitrox in v tem primeru ne morem pisati o potapljanju z zrakom.

Varnost in samo-reševanje
Kakor pri potapljanju v parih tudi pri solo potapljanju ne gre brez potapljaških nesreč. Statistično gledano solo potapljanje ne prinaša več ali manj nesreč, v primerjavi z potapljanjem v parih. Ne pozabimo, da statistike ne pokvarimo, če potapljača ne javita nesreče, ki sta jo doživela. Le-tega je veliko. Največkrat izvemo samo za smrtne primere nesreč.
Solo potapljač mora vedeti, da je njegov potop omejen samo na en par rok, oči in ene možgane. V potapljanju v parih pa se vse podvoji. V teoriji!
Prav tako je omejen samo na svoj set opreme, ki mora biti zato top kvalitete in vedno izpravna. Priporočljivo je, da jo pripravi že precej dni pred planiranim potopom.
V primeru nesreče ali težav se mora potapljač zavedati, da je prepuščen samemu sebi. Če se navežem na potop v Fiesi, vseeno ni vedno tako. Tam je v poletnih mesecih recimo veliko potapljačev. Zatorej je precej pomembno, da se pred potopom prepričamo o možnostih, ki jih imamo. Ni odveč, če so o potapljačevih namerah obveščeni njegovi domači, mogoče nas lahko spremlja nepotapljač. Mobilni telefon, malica in voda so nujni v avtu, prav tako pa je obvezen kisikov komplet in prva pomoč.

Dileme?
Si še vedno v dilemi kaj je prav in kaj ne?
Pravilno! Solo potapljanje ni za vsakogar, mogoče sploh nikoli ne boš pripravljen za to. Različne mite razbija in poda veliko dobrih odgovorov na dvome Mark Powell v svojem videu Solo Diving- Coming out of the Closet, ki se nahaja na spletu. Prav tako dobro poda mnenje o realni potapljaški statistiki potapljaških nesreč. Priporočam!


V kolikor potrebuješ več informacij ali si želiš videti kako se naša ekip`ca potaplja solo, se oglasi v Veliki Zaki - nasproti Campa na Bledu kjer v poletnih časih na obali plapola naša zastava: Potapljaj se z nami! - www.watersports.si

Matjaž Repnik
Rekreativni in tehnični PADI Inštruktor potapljanja

 

FaLang translation system by Faboba

PADI

PADI ver bw Adobt a dive site 
padi tec rec logo new

 

Potapljaško Zavarovanje

aquamed





Splošne informacije

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

  I accept cookies from this site.
EU Cookie Directive Module Information