WhatsHelp Chat Button

10

 

Izbira jezika

En odstotek dohodnine nameni potapljanju

presentNamenitev dela dohodnine za donacije

preberi več

Hitri kontakt

ne pozabi - klic preko whats'up je brezplačen in hitrejši od tipkanja ;)
whatsapp-logo viber
GSM: +386 64 145 260 

email: info@watersports.si
http://www.watersports.si

 

Revija Potapljač - suha obleka

Članek je bil objavljen v 111. številki Potapljaške Revije Potapljač, ki jo izdaja Slovenska potapljaška zveza, julij 2020.

S klikom na sliko se odpre povečan članek v novem oknu: 

 suha obleka specialnost  suha obleka specialnost 

          

 

S potapljanjem se ukvarjam že skoraj 20 let. Začetki segajo v leto 2001, ko sem na Hrvaškem otoku Murter opravila OWD in 2 leti kasneje na naši obali, v Fiesi AOWD tečaj. Od takrat sem opravila preko 400 fantastičnih potopov. Vsekakor je potapljanje od takrat postalo del mene, ki me spremlja vsako leto, vsaj dvakrat na različne destinacije. V letih so se stkale prave prijateljske vezi z potapljači, inštruktorji in lastniki potapljaških baz iz več držav, predvsem pa iz Nemčije. Slednji imajo tudi več baz in sedež v Egiptu, potapljačem tako priljubljeni potapljaški destinaciji. Teden v mojem drugem domu, kot se rada pošalim, v družbi prijateljev, dobri hrani in s fantastičnimi potopi mi ni dovolj. Če le omogoča čas, so to 2 tedenski oddihi, polni relaksacije, smeha, dobre družbe… včasih tudi v kombinaciji s safarijem na Daedalus, Brother Island, Rocky stone, St. John… Pravzaprav brez tega ne znam več živeti in sem mnenja, da bi vsaj 1 teden oddiha moral doživeti vsak potapljač. Ker rada raziskujem neznano, je ponavadi poleg standardnega Egipta izbira druge destinacije kombinacija potovanja in potapljanja. Doživeti popolnoma drug svet pred leti na Sulawesi-ju, Bunaken otoku, je procesiral lani v decembru novo željo in tako je postal moj cilj tako opevan Bali, in predvsem želja po srečanju z mola molo. Predvsem me taka potovanja privlačijo, ker omogočajo spoznavanja kulture, hrane in ljudi, všeč mi je njihov umirjen način življenja. 

 

V pretekli zimi pa so me začeli presenečati posnetki slovenskih jam, ki so se pojavili na Facebooku. Vedno sem si govorila: “V te mrzle vode se jaz sigurno ne bom nikoli potapljala!”. Očitno tisto o zarečenem kruhu velja. 

 

Kar nekaj časa sem odlašala, a na koncu le pokličem inštruktorja Matjaža in mu zaupam mojo skrito željo o potapljanju v jamah, da me to zadnje čase privlači z navdihom. Iz njegove strani pa zaslišim globok vdih. Šele, ko sem se več začela družiti z njim (razlog je seveda tečaj, o čemer pišem malce kasneje), sem začela dojemati, zakaj tak vdih in, po njegovem je ta globina pomenila, da je pred menoj še kar nekaj poti, da se mi želja dokončno uresniči. 

 

Najbrž že zaradi svojega dela zahtevam natančnost in znanje. Zato sem pri izobraževanju in potapljanju striktna in ne želim nekih poceni bližnjic. Sem mnenja, da le z ustreznim znanjem lahko izkoristim svoj potencial in postanem v sebi zadovoljna in tako res lahko uživam pod vodo. Enostavno!

 

Z inštruktorjem sva začela s prvim korakom, takoj po koncu omejitve zaradi Covid-19 virusa. Teorijo sem predelala sama, si ogledala video, način, ki mi je že znan iz sodobnega poučevanja pri različnih potapljaških šolah. Še zadnje informacije po e-pošti in napočil je dan-D ter vožnja proti Fiesi saj je bila tokrat praktično edina opcija za dva potopa, ki sta predpisana za specialnosti suhe obleke, po programu potapljaške šole PADI. Priznam, da sem imela kar nekaj treme, saj potapljanje v tropih z mokro obleko ni toliko zahtevno v smislu opreme in znanja. Poleg tega pa me je najbolj skrbelo, kako vse to poteka. V glavi je bilo precej vprašanj, predvsem pa, bom dobila ustrezne pričakovane odgovore in ali jih inštruktor sploh obrazloži ali samo podeli kartico.

FIESA, poleg mene so bili še drugi udeleženci tečaja, ki jih je Matjaž poučeval, in sem spotoma spoznala še njegovega Divemastra na treningu Andreja ter Matejo in njenega očeta Darka, tako smo bili gorenjsko - koroško - štajerska naveza na primorskem. Matjaž mi je že takoj na začetku ponudil opcijo, da lahko svoja potopa za specialnost suhe obleke razširim, s tem, da dodam še dva dodatna potopa, če se pridružim Mateji na tečaju AOWD, samo kot sopotapljač. Ponudbo sem z veseljem sprejela, saj več ur pod vodo pomeni več izkušenj zame s suho obleko.

Pred prvim potopom, mi je inštruktor razložil vse malenkosti suhe obleke, od polnjenja, praznjenja in seveda kaj storiti v primeru,  ko gre narobe eno in kaj, ko je problem drugje. Moje oči so postajale vse večje…
Prišel je čas, ko mi je opisal katere vaje bova storila (briefing pred potopom) in pa seveda skupni pregled opreme pred potopom. Moram reči, da mi je bilo s suho obleko že težko natakniti plavuti na površini, a je z nasveti uspelo. Suha obleka in podobleka nista tako elastični, kot sem bila tega udobja predhodno navajena na 5mm neopren.

Prvi potop, precej težav, plovnost obupna, vaje niso šle gladko, a inštruktor ni popustil. Ves čas znak za ponavljanje, bila sem že naveličana, ko je minila ura na Fiesinih 8m in je bil inštuktor na 50 barih. “Še dobro, da mu je zmanjkalo zraka” sem si rekla. Zunaj na kopnem pa presenečenje, Matjaž mi je dvignil moralo, mi obrazložil,  kako izboljšati težave, ki sem jih imela in kar mi je bilo najbolj všeč - na profesionalnem nivoju, brez nizkih besed. Kakor mi je kasneje razložil mora pač inštruktor imeti veliko potrpljenja in razumeti vsakega tečajnika. Nekateri so bolj motorični, drugi manj. Kot je rekel je bil on na svojem začetnem tečaju najslabši v skupini sedmih a to mu ni vzelo volje, kvečjemu je dobil zagon. 

 

Drugi potop, ki je sledil čez dobro uro je bil za mene brez vaj, pač pa sta se pod vodo potila Andrej in Mateja. Andrej je presenetljivo dobro vodil potop (del Divemaster treninga), po navodilih svojega inštruktorja, se razume. Matjaž je bil moj sopotapljač in sem bila vseeno malo nervozna, ker me je ves čas opazoval, kaj delam po vodo. Zunaj pa zopet popravek malih fines. Ni mi dal dihati, a ko se sedaj ozrem nazaj skozi tečaj, mi je jasno zakaj!

 

Naslednji potop je bil za mene drugi izmed potopov za specialnost samo in priznam, da sem sama videla preskok v znanju uporabe suhe obleke. Tudi inštruktor je po potopu samem izšel iz vode z vidnim nasmeškom. Če sem v prvem potopu imela težave s plovnostjo, kar mi tisti gumbki nikakor niso bili logični in sem ga še pred potopom samim ves čas spraševala: “A izpustni ventil levo, a desno?” je potem z vajo uporaba suhe obleke prešla v mali mezinček. 

 

Naj poudarim, da mi je veliko potapljačev v preteklosti dejalo: » Ne noret, kak tečaj suhe obleke. To se naučiš sama!«  Mogoče res, vendar je meni to za mojo varnost pri potapljanju zelo neodgovorno, tako do sebe kot do mojega sopotapljača. Lahko rečem, da postane tudi nevarno, ko potrebnega znanja ni, in vsekakor, se z ljudmi, ki specialnosti obravnavajo, kot, da so nepotrebne, ne strinjam.  Osebno raje plačam in najamem izkušenega inštruktorja, da me poduči v malih detajlih, predvsem v praksi, kot pa, da se učim sama, delam napake leta in leta ter izgubljam čas, namesto da bi uživala v brezskrbnih potopih. Raje se pustim pravilno naučiti, korigirati napake, saj se samo tako lahko brezskrbno posvetim potopom. Vsekakor računam, da bo v kratkem že možen kak lep potop in izkušnja na sosednji Hrvaški, pa tudi potop na kako razbitino na 15°C. 

 

Zagotovo bi me v Fiesi v preteklih dveh sobotah zeblo na 17°C, pravzaprav tudi pri več zaporednih daljših potopih, tako da v takih situacijah zelo priporočam suho obleko tudi drugim potapljačem, še zlasti pa nam dekletom, ki nas rado zebe. Pravzaprav je bilo zaradi toplega jedra mojega telesa uporaba 3mm rokavic čisto dovolj. Presenetljivo, da me ni niti za trenutek zazeblo. Največji užitek potopov, pa je bil zadnjo soboto, ko je bilo oblačno in vetrovno, pa po potopu lahko ostaneš na suhem kar v podobleki, ki prijetno greje.

 

Po koncu tečaja sva z inštruktorjem, seveda ob dobri hrani razvila debato, kako in kaj naprej. Nekako sem postala navdušena nad suho obelko in udobjem, zato me je zanimalo, katero suho obleko nabavit, pa je bil odgovor zelo enostaven in pravzaprav tudi zelo pošten: “Stestiraj vse možne obleke na trgu in obleka bo izbrala tebe.” Inštruktor Matjaž ima prav, da je to kot avto, za vsakogar je drugačen; in, če je meni nekaj všeč, ne pomeni, da bo tudi drugim. Svetoval mi je sledeče: »V Sloveniji obstaja večje število zastopnikov oblek, preizkusi vsako in imaš benefit dveh korakov. Na koncu veš, katera obleka ti je super in zakaj ter hkrati narediš večje število potopov. To pa pomeni dodatno vajo s suho obleko pod vodo in seveda izkušnje.« Predlog mi je všeč in v sledečih tednih sem sklenila, ali sama ali z njegovo pomočjo preizkusiti oz. si sposoditi pri vseh zastopnikih suho obleko. Spoštujem dejane, ker mi ni vsiljeval ponudbe suhe obleke, ki jo ima sam. Cena obleke najema na dan je zanemarljiva. Se pa sprašujem, kako so potapljači hitro zadovoljni, pravzaprav zanimivi in so pripravljeni tvegati od 1000-2000€ za nekaj, kar sploh ne vedo ali jim ustreza, kar niso preizkusili in samo kupijo po nasvetih drugih. Mogoče smo ženske pri tem drugačne od moških, če kompliciramo, je to tu zagotovo prednost.

 

Začenjam s testom suhih oblek, mogoče že v naslednjem članku o tem v reviji Potapljač. ;)

 

Za mano sta bili preživeti dve soboti v Fiesi in pravzaprav popolnoma drugačen potapljaški dan, kot sem ga vajena iz mojih baz v Egiptu. Opazi se že druga kultura ljudi kot tudi sam pristop in način potapljanja. Obenem mi je bilo všeč, da sem spotoma spoznala kar nekaj prijetnih sopotapljačev, ki so pripravljeni, da naredimo skupaj kak potop. Pravi moj inštruktor, da je sigurno ženskam biti prednost v krogu potapljačev, jaz pa pravim, da tu ni razlik in pod vodo smo vsi samo potapljači.


In kakor sem napisala že na Facebook  oceno na moj tečaj, ga prilepim še kar tukaj. Obenem pa sem dobila tudi odgovor, da moraš “kartico” zaslužiti z znanjem:

Za mano je tečaj suhe obleke. Zelo profesionalen nivo s strani inštruktorja Matjaža. Ne popušča, hoče brezhibnost. Si včasih med tečaji mislimo, a je res potrebno, še 1x ponovit vajo. Ampak v bistvu, je prav to kasneje, za vsakega potapljača tako pri skrbi za opremo kot pri potapljanju velika prednost; imet dobro osnovo, znanje in zaupat sebi!!!
Res kvalitetno poučevanje in izvajanje vaj. Hvala. 

Avtor članka: Andreja Kanovnik, članica Društva Kisik - Oxygen, slike osebni arhiv

 

 

FaLang translation system by Faboba

PADI

PADI ver bw Adobt a dive site 
padi tec rec logo new

 

Potapljaško Zavarovanje

aquamed





Splošne informacije

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

  I accept cookies from this site.
EU Cookie Directive Module Information