potapljanje Malta
Spodnji članek je bil objavljen v reviji POTAPLJAČ v letu 2017.
“Dragi potniki čas je, da se vkrcate….
Meni pa so v glavi švigale različne misli, na hrbtu občutek jeklenk in brbotanje mehurčkov mimo mojih ušes, tako da glasu stevardese nisem niti dojel.
……” je piskalo iz zvočnika na beneškem letališču. Ugodne cene letov in primerne jesenske temperature so poleg naše skupine pritegnile tudi druge slovenske potapljače. Dveurni let in prijeten temperaturni šok, medtem ko doma skoraj sneži. Rent-a car in že je pred nami nov izziv – vožnja po levi. Ampak tudi na to se hitro privadiš. Še najbolj je potrebno paziti v krožiščih, ki jih je na Malti neomejeno.
Malta, ki je v svoji zgodovini menjala “lastnike”, je že precej let samostojna in spada v EU. Zadnji so ji kraljevali Angleži in s seboj poleg vožnje po levi prinesli tudi vtičnice, bare in tradicionalno prehrano. Arhitektura na Malti je prav posebna. Razlog za odhod na Malto je pobeg pred nizkimi temperaturami, poceni letalske karte in glavni razlog - potapljanje. Pred odhodom me je kolega Gregor vprašal: “Kakšna je razlika med potapljanjem na Malti in na Hrvaškem?” Imel je prav – obe regiji sta del Mediterana, razlika pa očitna. Na Malto sem se vrnil že tretjič in glavni razlog je prav potapljanje. Malta, ki je po površini primerljiva s hrvaškim otokom Krk, ima izredno močno razvejano dejavnost potapljanja. Nič čudnega ni, da privablja na stotine rekreativnih potapljačev, še več pa tudi tehničnih. Pa ne toliko zaradi globin, ampak dolgih potopov. Če smo bili letos priča potopu prvega wrecka na Hrvaškem Visu, je le-to na Malti skoraj stalnica. V preteklem obdobju so jih potopili ogromno, med drugim tudi ogromen 100m tanker na globino 34m. Potapljaških centrov je precej več kot po celem Krku in so izredno dobro organizirani.
Naš potapljaški dan se je pričel precej zgodaj zjutraj, ob 8:00 smo si že nabrali vsak po tri jeklenke in avanturam naproti. Da smo srčni potapljači, ne gre posebej poudarjati. V enem tednu smo opravili 20 potopov, od tega tri tudi na sosednjem otoku Gozo. Sicer centri ponujajo organizirani način potapljanja, ker pa že doma potope organiziramo v lastni režiji, nam je le-to prišlo toliko v kri, da smo zgodbo na Malti samo še ponovili (v angleščini Unaccompanied Diving). Glede na to, da obstaja na internetu ogromno zapisov o samih lokacijah, nam to sploh ni bil velik podvig, poleg tega pa tudi izkušnje štejejo. Malto se da v eni uri prevoziti po dolgem in počez. Izbira potapljaških lokacij je bila odvisna predvsem od vetra, saj je to praktično edina ovira. Kadar piha močan veter, je skoraj nemogoč vstop v vodo ali izstop iz nje. Res pa je tudi, da potapljaški centri v večini čolnov ne uporabljajo za samo potapljanje, ampak izvajajo potope z obale (za razliko od sosednje Hrvaške), kar pa za marsikoga zna biti malce problem. Ampak cca 30 potapljaških lokacij kar vabi. Kakor sem že prej omenil, imajo ogromno potopljenih ladij (wrecki), kjer se ribe dobesedno kopičijo okrog potapljača in jih ni potrebno loviti z lupo. Moč je bilo videti vse od obilice rib, posebni so grouperji, škrpene, barakude, salpe, jastogi, hobotnice, jackfish, bolj redki pa polžki in morene. Pogrešali smo sipe in ugorje.
Poleg potopljenih objektov je okrog Malte ogromno pisanih sten, ki so zanimive zaradi svoje izvirne oblike. Niso namreč samo ravne stene, ampak je v njih ogromno lukenj, poleg tega tudi različnih tunelov, ki so prehodni za potapljače. Ena od najzanimivejših lokacij je precej na severu, kjer je bil med zadnjim obiskom še viden srednjevalovni oddajnik, sedaj pa so ga ostranili. Lokacija je atraktivna, saj po 30 minutah podvodnega raziskovanja prideš iz 8 m na površino skozi ozek prehod. Površina se konča praktično v jami, ki ima odprtino kot dimnik, ampak v nebo. Definitivno zanimiv potop. Vsi potopi so zanimivi predvsem zaradi obilice življenja, za razliko od npr. od Hrvaške, kjer je rib žal precej manj. Načeloma so bili potopi daljši od 50 minut.
Unaccompanied Diving pomeni, da si potop organiziraš sam. V potapljaški center prideš in po urejenih formalnostih si prvi dan izposodiš uteži, preostale dni pa želeno število jeklenk, ki so v velikostih od 10-15 l, v letošnjem letu pa vsaj v našem centru tudi po dve jeklenki za tehnično potapljanje, kot tudi aluminijevke za sidemount sistem. Lastnik mi je tudi zaupal, da ni problem z mešanicami niti ne s helijem. Skratka, celovita ponudba, vsekakor pa preverijo vse ustrezne certifikacije.
Glavni jezik na Malti je seveda angleščina, že zaradi zgodovine. Ob sprehodu po ulicah slišiš veliko Angležev s svojim značilnim naglasom. Tudi domačini so dobri v angleščini, še boljši v malteščini, ki je ne razumeš kaj dosti. Malce me spominja na kak arabski ali italijanski jezik.
Možno je tudi, da se na Malto odpraviš sam. V centrih organizirajo dnevno potapljanje. Po podatkih enega od letošnjih tečajnikov so bili centri v sepetembru še tako nabiti s potapljači, da sploh ni dobil svojega mesta in se zato ni mogel potapljati. Točnih podatkov o tem sicer nimam, najlažje pa je preveriti pred prihodom preko emaila. Seveda je cena Unaccompanied Diving vs. organizacija s strani potapljaškega centra precej velika. V prvi opciji je potrebno k ceni dodati še najem vozila in nepozabno avanturo - vožnja po levi strani. Izbira je seveda na strani posameznika. Po mojih podatkih je cena za potop okrog 30 €, naša opcija pa okrog 100 € za 10 jeklenk. Podobne cene so tudi na Gozo. V prihodnosti bomo sigurno izpeljali podobno avanturo za širše množice.
Toda pozor, če sem te navdušil za opcijo potapljanja v lastni režiji, ne pozabi, da poleg ustrezne certifikacije potrebuješ tudi dobro navigacijo, potopi pa se v veliki večini pričnejo s kompasom. Ravno tako moraš imeti precej izkušenj s samim potapljanjem v lastni režiji. Tudi podvodni tokovi niso zanemarljivi. Včasih smo naleteli na zelo močne tokove, ki jih seveda znamo obvladati, so pa lahko za neizkušenega potapljača usodni. Ni pa zanemarljiv podatek, da tak način potapljanja in sama organizacija nista primerna za vsakogar in sta vse drugo kot enostavna.
Povratek na Malto defenitivno že v letu 2017. Saj vemo, da je vsaka lokacija, četudi jo obiščeš vsak dan, vsakič drugačna; po enem letu pa je praktično skoraj nova. To je avantura, ki si jo osebno želim večkrat ponoviti. Z izjemo izredno slabih cest mi je Malta simpatična država, drugačna od drugih – ima magnet, ki vleče.
Prehrana na Malti je tipično angleška, nič posebnega sicer. Lokalne dobrote so zajci na sto in en način. Obstaja veliko angleških barov z njihovo ponudbo, seveda tudi piva. Presenetili so z dobrim sladoledom, še najbolj pa s “svežim mlekom” – napisi na tovornjakih, a žal krav ni videti, niti na podeželju. Zemlja je suha, a vseeno prodajajo veliko sveže zelenjave, med drugim sočen paradižnik in melone. Izvor na deklaraciji je Malta.
Malta, ki je od leta 1964 samostojna, se še vedno ni čisto znebila dolgoletnega vpliva Angležev. Še danes so bari in prehrana čisto tipično angleški. Prehrana temelji na hitro pripravljeni hrani.
Malta = priporočam!
Na Malto se zagotovo vrnemo, prav gotovo že v letu 2017. Si z nami?
Več fotografij z Malte 2016 pa se nahaja na naši spletni strani:
https://goo.gl/YYVOk2
https://goo.gl/jvH5V3
https://goo.gl/7XUNWF
https://goo.gl/eFdF2z
